The natural man is an inteligent man, not a cunning man. He does not seek respectability or popularity because he knows what he is. He does not need others to assess him. He lives on his own. He does not rhare anxthing or dispose of someone else´s property. He has no need for merit. He is his own but not only for himself. He does not rule and does not allow to be ruled.

Naraven človek je inteligenten človek in ne prefrigani um. Ne išče spoštovanje niti popularnost, ker ve, kaj je. Niso mu potrebni drugi, ki ocenjujejo. Živi na svoj račun. Ne razpolaga s tujim, ker nima potrebe po zaslugah. On je svoj a ni samo za sebe, ne želi vladati in ne pusti, da drugi vladajo z njim.

V tretji knjigi avtor postopno uvaja bralce v zelo slojevito spoznavanje in smisel obstoja. V celotnem vesolju v središče postavlja človeka, ki še zdaleč ni spoznan. Opozarja, da se je skozi zgodovino učilo o človeku popolnoma narobe. V knjigi, enostavno rečeno, so združene vse znanosti. Pokazano je, kako nič na tem svetu ni oddvojeno.

V starem Egiptu se je živelo in ustvarjalo po meri človeka. Znali so upravljati z energijami, da ne bi škodili mrtvi naravi, živim oblikam in življenju. Avtor opozarja na napačne poti na katere je krenil narod v današnjem času. Namesto proti zavesti gre v ustvarjanje ega, ki na koncu pripelje do močnega padca inteligence.

Čustva in misli – energije izvzete iz celote so za avtorja tema nad svetlim življenjem, telesne bolečine in trpljenje duše. Piše o tem, da bolezen ni prekletstvo, ki se nam je zgodilo, temveč priložnost za vsakega človeka, da doživi rast. Piše kako skozi proces čiščenja od uma očistiti vzroke bolezeni.

Avtor vidi največji smisel, ko se mrtvo oživlja, živo živi in v duhu vse to ljubi, oziroma, ko se črnine uma pretvarjajo v svetlobo. Govori o človeku, ki ni statičen. O življenju kot toku stalnih sprememb, ki teče kot čista reka. O človeškem bitju, ki je proces. Odpira povsem novo razumevanje sveta in pomaga, da preoblikujete svoje življenje.

Prave spremembe bi morale biti večne. Na nas je da energije usmerimo proti delom telesa kjer so njihovi koreni. Kadar se dobro ukoreninijo same energije poznajo svojo pot. Podobno je kot s prebavo – ko hrano pogoltnemo nam ni treba nič znati o prebavi, da bi telo hrano prebavilo. Avtor opisuje proces pretvorbe uma-ega, ki se odvija na nivoju subatomskih delcev, atomov, molekul in organov. Daje mnoge primere ljudi, ki so na poti čiščenja od umskih bremen, da bi se vsi potniki ohrabrili in dojeli, da to ni pot, ki je izbrana samo za nekatere posameznike.

  Kakšne so posledice kadar energija uma raste na račun energije življenja? Kako um deluje na fizične strukture? Kako so vse energije, ki podpirajo delovanje telesa do najmanjših struktur medsebojno povezane kot uigran orkester kadar v njem ni uma. Identifikacija z lažnim umom je 100% za življenje se več ne ve.

V vsakem novem trenutku, v skladu z zunanjimi in notranjimi spremembami je človek nekaj popolnoma drugega. Ko čistimo svoj um – ego, se prične rojevati ljubezen, ki postaja za um nevarna zato se zaradi nezavednega strahu od nje beži – še več, napada se tistega, ki je ljubezen. Ljubezen uničuje ego.

Kaj se dogaja v partnerstvu in splošno do nasprotnega spola kadar naše telo ni sprejeto v celoti? Vedno iščemo navzven nekaj kar nimamo ali imamo občutek kot da nimamo. Energtsko se ne imeti – ne občutiti, so frigidnosti in impotenca. Namesto ljubezni se ustvarjajo posesivne in odvisne veze kar duši oba partnerja, svobode ni.

Kadar ni borbe temveč zgolj prepuščanje v tišini, brez besed in miselnega vpletanja v procesu raste življenje, osvobajata se duša in zavest. Človek je sebi največji učitelj, učenec in zdravnik.

V knjigi, ki je bila napisana v času Korona pandemije, avtor med drugim piše o tej aktualni temi in jasno opozarja znanost, da nima odgovora na vse večjo virulenco. Bakterije in viruse človek preko uma nezavedno hrani z živjenjsko energijo in s tem spodbuja primitivne organizme v človeškem telesu, da evolvirajo in tako ustvarjajo vedno več bolezni. Avtor v knjigi daje rešitve.

“Rođeni Homo Sapiens, postigao je mogućnost, potrebu i obavezu se sam sa sobom ostvaruje prema svijesti i da sam za sebe stvara dobra. Nitko se ne može roditi umjesto drugoga. Nitko ne može umrijeti za drugoga. Nitko se ne može najesti ni napiti za drugoga. Nitko se ne može očistiti od svoga uma (grijeha) za drugoga.

Štirinajsto knjigo iz opusa dr. Antona Krajcarja bi najbolje opisali kot knjigo, ki zajema vso vsebino vseh dosedaj izdanih knjig pa vendarle se bralec ob njenem čitanju lahko doživi še globlje. Ta knjiga, tako kot vse do sedaj izdane na nešteto načinov kaže, da vse izvira iz človeka. Vsak človek bi moral začeti od sebe, se začeti čistiti od uma, da bi se zlo v njem in v družbi zmanjšalo. Avtor v knjigi takole navaja sporočilo hrabre, mlade potnice (dijakinja maturantka): „Htijela bih vikati svima da čitaju vaše knjige, vi to tako stvarno i ležerno napišete, a malo je onih koji to vide po svim razinama“.

To je avtorjeva šestnajsta knjiga.  V vseh do sedaj izdanih knjigah piše kako naj se rešimo črnega uma (vraga), da bi živeli bolj kvalitetno, v tej knjigi  pa nam daje odgovore na mnoga vprašanja o življenju.  Naše telo ni življenje, telo je živo dokler je v njem življenje, ki ga podpira. Kako je nastalo, ali bo in kako dolgo bo obstalo pa vse do izginotja. Življenje je obstajalo že  pred tem telesom in bo obstajalo dalje, če le ne bomo dovolili, da ga uniči naš črni um (vrag). Potopite se v življenje, potopite se vase.